Yangshuo Taichi & Kungfu School
Pokličite nas na: +86 773 8820866

Pravilna drža in bolečina v križu

avtorja: Marko in Dragi Bedina

Bolečina v križu je najbolj pogosta bolečina gibal pri človeku. Avtorja na podlagi izkušenj iz poučevanja taijiquana in prebiranja strokovne literature ugotavljata medsebojno povezanost med pravilno držo in bolečinami v križu. Pri tem se opirata na domače in tuje strokovnjake in vabita bralca, da za bolj strokoven in medicinski opis prebere v virih navedeno literaturo.

pokoncnost

Nepravilna drža je v bistvu slaba ali porušena telesna struktura in je poglaviten vzrok za kronično bolečino v križu.

Devetdeset odstotkov odraslih oseb v času svojega življenja vsaj enkrat ali tudi večkrat začuti značilno bolečino v križu. Petdeset odstotkov ljudi ima v aktivnem (delovnem) življenjskem obdobju bolečino v križu vsaj enkrat na leto, pravi znani slovenski strokovnjak. In še to, da je značilno, da pri 85 odstotkih bolnikov z bolečino v križu, kljub obsežnim diagnostičnim preiskavam, ne ugotovijo vzroka za bolečino. (dr. Košak [1])

Kljub temu strokovnjaki ugotavljajo, da napačna drža, še posebej, če je dolgotrajna, privede do takšne bolečine.

Ena zelo tipičnih bolečin v križu je bolečina, ki se širi iz mišic (miofascialni bolečinski sindrom). V mišicah zaradi nenadne obremenitve ali dolgotrajne napačne drže nastanejo mišični vozli, ki povzročijo pomanjkljivo delovanje mišice in bolečino, ki se sčasoma lahko prenese tudi na širše območje. Lahko se kaže kot glavobol, vrtoglavica, omotičnost, bolečine v križu, mravljinčenje po roki ipd. (fizioter. Purkart [2])

Strokovnjaki se danes v precejšnji meri usmerjajo v raziskovanje pomena in moči mišic trupa in njihovega vpliva na razbremenitev ledvenega predela hrbtenice in s tem zmanjšanja ali odprave bolečine v križu. Raziskave so dokazale, da imajo ljudje z bolečinami v križu znatno manjšo moč določenih mišic trupa. To prispeva k povečani nestabilnosti hrbtenice in ob dolgotrajni napačni drži se spremeni težišče telesa – največkrat se pomakne naprej. Sile, ki jih prenašamo, se neenakomerno porazdelijo na diske med vretenci, kar privede do obrabe diskov. (Predan [3])

V nadaljevanju si bomo nazorno ogledali kaj je napačna drža, logično ugotovili njene posledice ter opisali možnosti ponovne vzpostavitve pravilne drže. Pri tem se bomo oprli na odličen članek strokovnjaka manualne terapije Beconcinija [4] s čigaršnjim dovoljenjem povzemamo nekaj njegovih misli in slik.

drze Na sliki se lepo vidijo tri najbolj pogoste napačne drže, ki so največkrat vzrok za bolečino v križu. Prvi dve takoj prepoznamo, pri tretji je problem v splošni zakrčenosti.

 Človeško telo je nenehno podvrženo gravitacijski sili. Sestavljeno je iz večih delov in dobra struktura oziroma drža pomeni dobro razmerje med temi deli v mirovanju ali v gibanju.

Pri dobri drži so deli telesa, kot so ledveni, predponski in ramenski obroč lepo zloženi drug na drugega in skozi njihovo gravitacijsko središče teče navpičnica. Pri taki drži smo pokonci s pomočjo gladkih mišic, ki potiskajo proti gravitaciji. A takšna struktura se zlahka poruši zaradi vrste dejavnikov kot so: poškodbe, psihočustveni dejavniki, nepravilno gibanje in nepravilna drža.

Večina delov telesa, kot so kosti, mišice, živčevje, organi itd., so oviti v ovojnico (fascio). Le-ta ne nastopa izolirano, ampak tvori nekakšno mrežo preko celega telesa. Ko se gibljemo v gravitacijskem polju, se ta mreža prilagaja našemu gibalnemu vzorcu. Na nekaterih mestih se lahko stanjša ali odebeli ali drugače ‘izmaliči’ zaradi različnih stresnih dejavnikov in te spremembe vplivajo na celo telo tako kot potegnjena zanka v puloverju.

pulover Potegnjena zanka v puloverju,
vpliva na celotno strukturo.

 Mreža ima zelo elastična, prevodljiva vlakna. Nekateri znanstveniki [5] jo proučujejo kot biomehanski regulator celega telesa. Poškodovano ali disproporcionalno mrežo lahko z raznimi globinskimi pritiski ali raztezanji ponovno uglasimo z naravno telesno strukturo. Zato so tako uspešne razne manualne terapije.

Pri dobri telesni strukturi telo ne čuti večjega pritiska gravitacije. Kljub temu, da pritiska ob tla, se hkrati razširja tudi navzgor. To mu omogoča dobro razmerje med skeletnimi in gladkimi mišicami. Skeletne mišice lahko nadzorujemo in z njimi upravljamo, gladkih, ki ponavadi obkrožajo razne organe, pa ne. In prav gladke so tiste, bolj globinske, ki ohranjajo naš položaj v gravitaciji, da ne pademo, ko se premikamo.

Razne poškodbe, negativna čustva in dolgotrajna slaba drža povzročijo splošno zategnjenost telesa. Večina ljudi ima danes telo, ki se ni sposobno notranje razširjati in ostaja zakrčeno. Takšna slaba telesna struktura privede do kronične bolečine v križu kakor tudi vrsto drugih bolezni in težav.

polarnosti
navpično in vodoravno notranje razširjanje telesa

 Pri pravilni drži se telo notranje razširja navpično in vodoravno. Navpično notranje razširjanje omogoča pokončnost, vodoravno pa odprt ramenski obroč.

Telo se namreč notranje raširja le pri dobri in ubrani strukturi na vseh ravneh, še posebej pa je odvisno od pravilnega položaja ledij, predpone in ramen. Tvorijo pomembne geometrične obroče: ledvenega, predponskega in ramenskega, ki ležijo drug nad drugim in točno skozi njihovo središče poteka osrednja telesna os.

Križnica je središče navpičnega razširjanja; prav tako je razmejitvena točka med nogami in hrbtenico. Če želimo, da se bo ledveni del notranje pravilno razširjal, moramo zagotavljati pravilno vodoravno lego in dobro povezavo med premikanjem nog in križnico. Za noge zato lahko smatramo, da se pričnejo v križnici. Tudi pomembne mišice potekajo od nog do križnice. Vsakršno neskladje ledvenega obroča se odrazi v nepravilni in oteženi hoji.

krogi Pri pravilni drži skozi ledveni, predponski in ramenski krog teče navpičnica.

 Predponski obroč je prav tako zelo občutljiv in kompleksen sklop, v katerem se prepletajo zgornji in spodnji deli telesa, tu se vrši osnovno dihanje, prav tako se tod začenja gibanje rok in nog.

Telo se notranje razširja vodoravno iz hrbtenice, skozi ramena, komolce in dlani do prstov. Tu igra pomembno vlogo ramenski obroč z velikimi hrbtnimi mišicami, ki povezujejo gibanje rok s hrbtenico.

Zdaj lahko vidimo, kako zlahka te tri ravni porušimo z nepravilno držo. Kolikokrat imamo po nepotrebnem dvignjeno eno ramo ali kolke? Da ne govorimo o ukrivljeni hrbtenici!

Ko odpremo ramenski sklop, se telo lahko notranje navpično razširja od vratu do vrha glave. Za dobro držo je pomembna tudi pravilna drža glave. Kolikokrat jo imamo potegnjeno naprej? Za pravilen položaj glave igrajo pomembno vlogo čeljusti, ki so povezane z vratom; šele ko jih sprostimo, bo možno notranje razširjanje iz vratu do vrha glave.

Na spodnji sliki lahko že iz same slike ugotovimo nevšečnosti, ki bodo sledile.

glava
nepravilna in pravilna drža glave

 Namesto, da bi se energija pretakala v glavo, jo ustavimo v vratu, oziroma jo zabijemo nazaj v hrbtenico. Kako ne bo nastal vozel ali kakšna druga zmešnjava! V taijiju je rečeno, da je glava kot bi visela na nitki – čisto svobodna in neovirana.

Torej, pri dobri telesni strukturi morajo biti središča vseh treh obročov v isti navpičnici. Vsakršno odstopanje povzroči mišične napetosti, ki so poglaviten vzrok bolečinam v križu.

Zamislimo si, da imamo v telesu preko 600 mišic; skorajda nemogoče je, da ne bi prizadeli kakšnih delov z dolgotrajno nepravilno držo. A če pogledamo obratno – še tako prizadete dele lahko ponovno naravnamo ali zgladimo z ustrezno držo in vajami. To je zlato pravilo, ki ga znova in znova potrjujemo pri vadbi veščine taiji. V taijiju se gibanje in položaji v celoti podrejajo pravilni drži in telesni strukturi, saj črpa znanje iz kitajske tradicionalne medicine. Dober učitelj taijija ne dopušča nikakršnega odstopanja, saj se zaveda, da to škoduje učencu tako zdravstveno kot tudi v smislu doseganja rezultatov veščine.

Potrebna je vadba. Zavedati se moramo, da je nepravilna struktura telesa nastala skozi daljše časovno obdobje – morda več desetletij – zato bo trajalo kar nekaj časa, da se ponovno naravnamo. Naravnati se moramo tako v telesu kot tudi ‘v svoji glavi’.

navpicnost
napačna in pravilna drža

 Bolečina v hrbtenici je v sodobnem svetu naraščajoč problem zaradi nekakovostnega preživljanja prostega časa večine ljudi, ki se srečujejo s takšno vrsto bolečine. Zaradi neaktivnosti populacije, v strahu pred povečano bolečino v križu ali zaradi pomanjkanja časa se posredno s to težavo poveča občutljivost na druge pomanjkljivosti, ki jih takšen način življenja prinese. Poveča se predvsem telesna masa, še zlasti maščobna masa, odstotek mišične mase se zmanjša in tako mora manj mišične mase prenašati večjo telesno maso, kar še zlasti obremeni ledveni predel hrbtenice in ostale sklepe. Posledica takšnega življenja je bolečina, ki še dodatno zavira športno aktivnost in s tem posledično zavira izvajanje primernih vaj, ki preprečujejo oziroma odpravijo bolečine v križu. (Predan [3])

Vse prevečkrat se vadbi izognemo pod izgovorom bolečine. Zakoreneninjena je tudi miselnost, da se s staranjem telesa ne da obnavljati. Doktor in profesor Goodman trdi, da so z raziskavami potrdili sposobnost rasti in obnavljanja mišic starostnikov celo pri 80-tih, 90-tih letih; s pomočjo vadbe so shodili in postali vitalni celo tisti, ki so bili priklenjeni na posteljo. Zlasti se priporoča dobrodejen učinek antigravitacijskega delovanja globokih gladkih mišic na kosti; poveča se kostna masa in preprečuje izguba kalcija. (dr. Goodman [6])

Kot smo že omenili, gladke mišice delujejo proti gravitaciji, kadar stojimo, sedimo ali smo v kakšnem drugem statičnem položaju. V vsakodnevnem življenju se večinoma gibljemo, v mirovanju pa se največkrat nezdravo zleknemo v fotelj, zato nimamo toliko prilik, da bi uporabljali te mišice. V taijiju je obratno; gibljemo se počasi, da lahko deluje težnost in skorajda med vsakim gibom ali položajem za nekaj trenutkov postanemo. Ti trenutki so zlati; razbremenjujemo vse mišice in tkiva in težo telesa spuščamo v stopala. Telo vsakič dobi priložnost, da se postavi v pravilno strukturo. Torej ne samo mišice in kosti – vsakič se postavi in uravnovesi celoten sistem živčevja, limfe, organov, itd. – skratka naš celotni jaz – fizični in psihični!

Bolečina v križu je bolezensko stanje, ki je povezano z visokimi neposrednimi medicinskimi stroški in posrednimi stroški, kot so bolniški stalež in invalidske upokojitve. Kljub temu, da najnovejše svetovne terapevtske smernice uvrščajo telesno vadbo na prvo mesto, se še vedno ogrevajo za jemanje zdravil, ki lajšajo bolečino. (dr. Jamnik [7]). Kakšni so stranski učinki, si lahko zamišljamo!

Če gradimo hišo ali ustvarjamo kakšne druge izdelke, se nam zdi logično, da mora biti struktura pravilna, npr. podporni steber, temelji itd., sicer stavba ne bo stala. Stolp v Pisi nas zaradi svoje nagnjenosti moti že stoletja. Nagnjen je samo za štiri stopinje, pa vemo, da bo nekoč padel. Kako to, da smo tako površni pri svoji slabi telesni drži in se ne zavedamo njenih nepotrebnih posledic?

drugi članki

Omenjeni viri:


[1] asist. Robert Košak dr. med.: “Bolečina v ledvenem delu hrbtnenice”, Rehabilitacija, letnik 9, suplement 2 (2010) str.3-8, v elektornski obliki

[2] fizioter. Barbara Purkart: http://www.fizioterapija.net/blog/trigger-point-masaza-bolecina-v-krizu/

[3] Uroš Predan: “Povezava moči mišic trupa z bolečinami v križu” (diplomsko delo), Fakulteta za šport, 2012, 31 str., v elektronski obliki

[4] mag. fizike Stefano Beconcini: “Structural Bodywork”, http://tao-garden.com/chronic-pain-management-program/

[5] Mayers T. W: Anatomy Trains. – Elsevier, 2009, 295 str.

[6] dr. Anthony A. Goodman: Understanding the Human Body, Lecture 28: Musculoskeletal System (Montana State University), DVD, 45 min., youtube

[7] asist. Helena Jamnik, dr.med.: “Rehabilitacija oseb s sindromom kronične bolečine – sindromom fibromialgije”, Rehabilitacija, letnik 9, suplement 1 (2010) str.71-76, v elektronski obliki

Pustite sporočilo

Najnovejši prispevki

Slike iz šole

Find us on these Social Media websites